Podelitev Prapora

Kranjski Janezi dobili svoj prapor

Replika zgodovinskega bojnega prapora IR 17 je natančno izdelana po izvirniku, ki se je izgubil pred skoraj stoletjem – Mnogi dedje in pradedje Slovenk in Slovencev so bili vojaki Avstro-Ogrske, po razpadu monarhije se je njihova slava končala, bili so prezrti, zamolčani…

Vsaka vojaška enota v zgodovini je imela svoj prapor. Prapor simbolizira pogum, ponos in navezanost na domovino. Tudi naši »kranjski Janezi«, znani pehotni polk iz prve svetovne vojne, so ga imeli, žal pa ga po koncu prve svetovne vojne niso več našli.

Sto let je minilo in na Kongresnem trgu v Ljubljani z vsemi vojaškimi častmi so podelili nov prapor, ki je bil narejen točno po replikah originalnega. Podeljen je bil članom Zgodovinskega društva IR17. To je ponazoritvena skupina, ki ohranja spomin na Slovence že 10. leto. Spomin na slovence, ki so služili avstro-ogrski monarhiji.
Eno najzanimivejših društev pri nas se imenuje po 17. pehotnem pešpolku, imenovali so ga tudi kranjski Janezi. Njihovo matično mesto je bila Ljubljana. Večina pripadnikov tega pešpolka so bili Slovenci. Plačali so velik krvni davek na poljanah Galicije in na fronti z Italijo. Jezik poveljevanja je bil slovenski in zato tudi ime kranjski Janezi.

»Naš namen je odstreti oziroma potegniti iz pozabe ta del vojaške zgodovine. Mnogi dedje in pradedje Slovenk in Slovencev so bili vojaki Avstro-Ogrske, po razpadu monarhije se je njihova slava končala, bili so prezrti, zamolčani, niso smeli poudarjati, da so bili na strani cesarja. V vseh polkih so bili tudi slovenski možje, tudi v tistih najbolj krvavih bitkah, ko so leta 1914, ko so šli na rusko bojišče Galicijo, kasneje na soško fronto in tirolsko fronto. Del tega obdobja želimo v našem društvu prikazati s ponazoritvijo, s tem da oblečemo identične uniforme, da ohranjamo spomin na tiste dogodke,« je dejal Marko Negrieski, ki je poveljnik ponazoritvene skupine in predsednik društva.
Ob desetletnici delovanja so se odločili, da je vendarle čas tudi za to, da pešpolk dobi svoj prapor. Boštjan Bačer, član društva, je pregledal vse obstoječe zgodovinske slikovne in besedne vire in tako so po replikah tedanjega prapora dali narediti novega. »Prapor izvira iz cesarskega prapora in zastave cesarstva. Na eni strani ga krasi dvoglavi orel s tedanjimi deželnimi grbi avstro-ogrskega cesarstva, na drugi strani pa je upodobljena Marija brezmadežna, kar je bilo tedaj precej prisotno. Tako po eni strani simbolizira bojevitost, po drugi pa opominja na častnost, usmiljenje, spoštovanje do človeka, ki izvira iz krščanskega prepričanja. Prapor je v primerjavi z današnjimi večji, zanimivost je še ta, da je pribit na drog, kar spet simbolično pomeni, da je trden, saj se lahko le zlomi. Prapor ima resnično veliko simbolov, ki jih današnji prapori žal vse bolj izgubljajo,« pripoveduje Matija Vilfan, član društva.
Ponazoritvenih skupin, ki prikazujejo določeno vojno obdobje, je pri nas še nekaj, sodelovale so tudi na prireditvi v Ljubljani, vendar še zdaleč ne toliko kot v tujini, kjer priredijo prave parade. Tudi kranjski Janezi so povabljeni na mnoge prireditve, ravno sedaj se pripravljajo, da gredo na eno od takšnih v Rusijo. Še najbolj pa so ponosni, da jih je v zasebni avdienci sprejel tudi »imejitelj« dejanskega 17. pešpolka, nadvojvoda Otto von Habsburg, štiri leta kasneje pa so sodelovali tudi na njegovem pogrebu na Dunaju, ko so imeli častno stražo v grobnici v kapucinski cerkvi, kjer so pokopani skoraj vsi habsburški vladarji.
»Ko prihajaš iz pozabljene preteklosti, lahko postaneš most povezovanja med vsemi drugimi in prav to je naš namen. Naše društvo ne obuja vojne, ampak smo tu zato, da ohranjamo vojaški zgodovinski spomin – tudi pred letom 1941,« se strinjajo člani in članica društva Marko Negrieski, Boštjan Bačer, Brane Pogladič, Helena Kacijan, Miha Jerič, Matija Vilfan, Marjan Ros.
Spomin na zgodovino je bil tudi namen nedeljske prireditve, ki jo je organiziralo Zgodovinsko društvo IR 17 iz Ljubljane skupaj s Slovensko vojsko, Mestno občino Ljubljana, občino Kočevje in Zvezo MORiS. Z njo so obeležili stoto obletnico začetka prve svetovne vojne, ene največjih tragedij, ki se je zgodila v slovenskem prostoru, in počastili 190. obletnico rojstva Petra Kozlerja, soavtorja slovenske nacionalne zastave, ki je bila prvič razobešena 7. aprila 1848 pred gostilno Zlata zvezda v Wolfovi ulici v Ljubljani.
Objava 12.3.2014/Nedeljski dnevnik